Demenca označuje skupino bolezni, ki prizadenejo kognitivne sposobnosti, kot so spomin in razumsko mišljenje ter samostojno delovanje v vsakdanjem življenju. Natančneje gre za simptomatiko, ki se odraža kot poslabšanje spomina, izvršilnih funkcij (sposobnosti, ki nam omogočajo načrtovanje, organiziranje in vrednotenje dejavnosti), pozornosti, jezika, učenja, zaznavanja, motorike in socialne kognicije. Okrnjene kognitivne funkcije pogosto spremljajo tudi spremembe v razpoloženju, emocionalni kontroli, vedenju in motivaciji.
Demenca predvsem vpliva na starejšo populacijo, saj je starost primarni dejavnik tveganja za razvoj te motnje. Pa vendar to še ne pomeni, da je demenca neizogibna in v starejših letih prizadene vsakogar.
Demenca vpliva na različna področja življenja – na duševno in telesno zdravje, medosebne odnose ter finančno varnost. Njenih posledic pa ne občutijo le osebe z demenco, temveč tudi njihovi svojci, skrbniki in širša družba. Pogosto se zaradi pomanjkanja znanja in razumevanja bolezni pojavljajo predsodki, zamude pri postavitvi diagnoze ter ovire pri dostopu do ustrezne oskrbe.
Zato je pomembno, da demenco bolje spoznamo, saj le z razumevanjem lahko razbijemo mite, zmanjšamo stigmo in izboljšamo kakovost življenja vseh, ki jih ta bolezen na kakršen koli način zadeva.
Statistika
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je demenca eden vodilnih vzrokov invalidnosti in predstavlja kar 11,9% celotnega svetovnega bremena invalidnosti. Leta 2015 je demenca prizadela približno 50 milijonov ljudi po vsem svetu. Število novih primerov se letno poveča za 10 milijonov. Do leta 2050 pa naj bi se skupno število oseb z demenco potrojilo.
Spodnji graf prikazuje podatke o razširjenosti oziroma prevalenci demence v letu 2018. Podatki so izraženi v odstotkih za celotno populacijo ter dodatno razdeljeni po starostnih skupinah in spolu.
Delitev demence
Demence razvrščamo glede na vzrok oziroma bolezenski proces, ki vodi do demence. Poznamo jih več kot 200!
II. Demenca z Lewyjevimi telesci je druga najpogostejša oblika demence. Simptomatika je posledica kopičenja proteinski struktur, imenovanih Lewyjeva telesca, v nevronih. Kopičenje teh beljakovin negativno vpliva na mišljenje, spomin in gibanje, katerih upad se stopnjuje tekom napredovanja bolezni. Pogosto pa se pojavijo tudi vizualne halucinacije ter spremembe v pozornosti in budnosti. Poleg tega se lahko pojavijo simptomi, podobni Parkinsonovi bolezni, kot so togost mišic, upočasnjeno gibanje, težave pri hoji in tresenje.
III. Frontotemporalna demenca je oblika demence za katero je značilno odmiranje nevronov v frontalnem (čelnem) in temporalnem (senčnem) možganskem režnju. Ta oblika demence prizadene mlajšo populacijo, ki začne kazati simptome med 40. in 65. letom. Začetni simptomi se ponavadi odražajo v spremenjenem vedenju in osebnosti(preklinjanje, kleptomanstvo, večje zanimanje za spolnost, slabše higienske navade, ...), jeziku in gibanju, kar kasneje lahko spremlja tudi apatija, pomanjkanje empatije, pomanjkanje interesa, energije, ...
IV. Vaskularna demenca je posledica zmanjšanega krvnega pretoka v možgane, ki vodi v poškodbo in kasneje odmrtje nevronov. Ponavadi so za manjšanj pretok odgovorne pridružene bolezni, kot sta povišan krvni tlak in diabetes, kot tudi življenjski slog za katerega je značilno kajenje in prekomerna telesna teža. Vaskularno demenco prepoznamo po upočasnjenem mišljenju, težavah pri načrtovanju, razumevanju in koncentraciji, disorientaciji, oteženi hoji in zmanjšanem ravnotežju ter poslabšanem pomnjenju in jeziku.
V. Demenca zaradi poškodbe možganov ali kronična travmatična encefalopatija (CTE) je precej redka oblika demence, ki z večjo verjetnostjo prizadene osebe, ki so v v zgodnjem in srednjem življenju doživele več blagih travmatičnih poškodb možganov. CTE je bila zabeležena med mnogimi profesionalnimi boxerji, nogometaši in hokejisti, ki so zaradi narave športa bolj izpostavljeni blažjim udarcem glave. Travmatske poškodbe možganov (TBI) lahko povzročajo kopičenje beljakovin v možganih in s tem poškoduje nevrone. Tudi alkohol, kajenje, telesna neaktivnost, nižja izobrazba in nezdravljen visok krvni tlak, lahko povečajo tveganje za TBI in posledično tudi za demenco.
VI. Demenca zaradi uporabe škodljivih substanc nastane kot posledica dolgotrajne uporabe snovi, kot so alkohol, droge, nekatera zdravila in tobak. Te substance lahko neposredno poškodujejo možganske celice, spremenijo delovanje možganskih struktur ter povzročijo spremembe v delovanju živčnih prenašalcev.
VII. Demenca zaradi prionske bolezni je redka in hitro napredujoča oblika demence, ki jo povzročajo napačno preoblikovani prionski proteini. Ti poškodujejo možgane in povzročajo izgubo spomina, zmedenost ter motnje gibanja. Najpogostejša oblika je Creutzfeldt-Jakobova bolezen.
Zdravljenje
Demenca sicer ne ozdravljiva, a kljub temu obstajajo načini, kako izboljšati kakovost življenja oseb z demenco ter njihovih svojcev in skrbnikov. Zdravljenje poteka simptomatsko z zdravili, ki lahko upočasnijo napredovanje bolezni ter prispevajo k boljšemu počutju. Pomembno vlogo imata tudi redna telesna dejavnost in vključevanje v različne aktivnosti ter družabne interakcije, ki stimulirajo delovanje možganov in spodbujajo kognitivne sposobnosti.
Preventiva
Redna telesna aktivnost
Pomanjkanje telesne aktivnosti je eden glavnih dejavnikov za povečano tveganje za razvoj demence. Raziskave, ki so preučevale vpliv telesne aktivnosti pri osebah v srednji in pozni odraslosti, so pokazale izboljšave v mišljenju in spominu ter manjše tveganje za nastanek demence. Aerobna telesna dejavnost, ki običajno traja 20 do 30 minut in pospeši srčni utrip, ima lahko pozitiven vpliv na zdravje, če jo izvajamo večkrat tedensko in vztrajamo vsaj eno leto. Tudi vsakodnevna opravila, kot so hitra hoja, kuhanje ali vrtnarjenje, štejejo kot koristna oblika gibanja. Za čim boljše učinke pri zmanjševanju tveganja za demenco je priporočljivo združevati aerobne vaje z vajami za krepitev mišic.
Zdrava prehrana
Raziskave kažejo, da lahko prehrana vpliva na zdravje možganov in kognitivne funkcije z napredovanjem starosti, čeprav še ni dokončnih dokazov, da lahko določena dieta prepreči ali upočasni Alzheimerjevo bolezen. Mediteranska dieta in MIND dieta, ki poudarjata uživanje sadja, zelenjave, polnozrnatih žitaric, rib in oljčnega olja ter omejujejo rdeče meso in sladkor, sta povezani z boljšim kognitivnim zdravjem in počasnejšim upadom spomina v nekaterih študijah. Vendar so rezultati raziskav mešani in trenutno ne obstajata jasen vzrok in posledica.
Poleg tega so raziskave pokazale, da lahko prehrana vpliva na možgane neposredno preko zmanjšanja vnetij, oksidativnega stresa in kopišč beta-amiloidnih beljakovin, ali posredno preko vpliva na druge dejavnike tveganja, kot so debelost, diabetes in bolezni srca.
Trenutno ni dokazov, da bi jemanje vitaminov ali prehranskih dopolnil preprečevalo demenco, čeprav nekateri vitamini, kot so omega-3, lahko koristijo kognitivnim funkcijam, vendar so rezultati še nedosledni.
Trenutno ni dokazov, da bi jemanje vitaminov ali prehranskih dopolnil preprečevalo demenco, čeprav nekateri vitamini, kot so omega-3, lahko koristijo kognitivnim funkcijam, vendar so rezultati še nedosledni.
Prenehanje kajenja
Prenehanje s kajenjem zmanjša tveganje za demenco, pri nekdanjih kadilcih pa tveganje ni več povečano. Ni pa povsem jasno, kako dolgo mora človek biti nekadilec, da to vpliva na zmanjšanje tveganja. Bolje je prenehati čim prej ter ostati nekadilec čim dlje časa, podobno kot pri drugih boleznih, kjer prenehanje kajenja zmanjša tveganje za srčne bolezni in raka. Nekatere študije kažejo, da lahko nikotin celo zmanjša tveganje za demenco, vendar nikotin vnesen s kajenjem ni koristen, saj škodljive snovi v dimu pretehtajo koristi nikotina.
Prenehanje (ali zmerno) pitje alkohola
Prekomerno pitje alkohola je povezano z zmanjšanjem bele možganske snovi, kar lahko moti delovanje možganov. Dolgotrajno uživanje alkohola nad priporočeno mejo (14 enot na teden) lahko povzroči krčenje delov možganov, povezanih s spominom. Če pijemo več kot 28 enot tedensko, se lahko poslabšajo tudi kognitivne sposobnosti. Prekomerno pitje lahko povzroči tudi pomanjkanje vitamina B1 in Wernicke-Korsakoffov sindrom, ki vpliva na kratkoročni spomin. Poškodba možganov zaradi alkohola (ARBD) vključuje več stanj, kot sta ta ARBD sindrom in alkoholna demenca, ter nastane zaradi dolgotrajnega prekomernega pitja.
Obvladovanje telesne teže
Debelost lahko pospeši staranje možganov, saj višji ITM povezujejo z manjšo velikostjo možganov, kar lahko privede do hitrejšega razvoja simptomov Alzheimerjeve bolezni. Prav tako lahko povzroči kronično vnetje, ki negativno vpliva na možganske celice in povečuje tveganje za demenco.
Zdrava izguba telesne teže v srednjih letih lahko izboljša spomin in pozornost, vendar je povezava med težo in demenco zapletena, saj lahko nenamerna izguba teže v nekaterih primerih kaže na zgodnje znake demence. Ohranjanje zdrave telesne teže je torej eden od preventivnih dejavnikov.
Upravljanje krvnega tlaka
Visok krvni tlak je pomemben dejavnik tveganja za srčni infarkt, kap in demenco. Dejavniki, kot so prekomerna teža, nezdrava prehrana, pomanjkanje gibanja, kajenje in prekomerno uživanje alkohola, povečujejo tveganje za visok tlak. Za zniževanje krvnega tlaka so priporočljive spremembe življenjskega sloga in zdravila, ki pa niso neposredno dokazano učinkovita pri preprečevanju vaskularne demence. Visok tlak poškoduje arterije, kar zmanjša pretok kisika in hranil v možgane ter poveča tveganje za kap in razvoj vaskularne demence, tudi zaradi manjših poškodb krvnih žil v možganih.
Nadzor ravni sladkorja v krvi
S starostjo se poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni, zato je priporočljivo redno preverjati zdravje. Ljudje s sladkorno boleznijo imajo večje tveganje za demenco, pri čemer se tveganje povečuje s trajanjem bolezni. Sladkorna bolezen je povezana z drugimi dejavniki tveganja, kot so visok krvni tlak in debelost, ter s spremembami v možganih, podobnimi tistim pri Alzheimerjevi bolezni. Zdravljenje sladkorne bolezni, vključno z zdravili in izgubo telesne teže, lahko pomaga zmanjšati tveganje za demenco, čeprav so rezultati različnih raziskav mešani. Razvijajo se tudi zdravila za Alzheimerjevo bolezen, ki delujejo podobno kot zdravila za sladkorno bolezen.
Skrb za zdravo raven holesterola
Holesterol je maščobna snov, ki jo najdemo v vseh celicah telesa in je pomembna za zdravje kosti, mišic, kože, zob ter delovanje živcev. V krvi obstajata “dober” in “slab” holesterol, pri čemer slab holesterol (LDL) lahko povzroči zamašitev arterij in poveča tveganje za demenco. Statini so zdravila za zniževanje holesterola, ki lahko zmanjšajo tveganje za demenco, predvsem Alzheimerjevo bolezen, vendar njihov učinek na izboljšanje spomina ni potrjen. Holesterol v možganih ima poseben pomen, saj ga možgani proizvajajo sami in je povezan z geni, kot je ApoE4, ki vplivajo na tveganje za Alzheimerjevo bolezen. Kako holesterol iz krvi vpliva na možgane in demenco, pa še ni povsem razumljeno.
Ohranjanje miselne aktivnosti
Redno aktiviranje možganov z različnimi vajami, kot so igre, uganke in učenje novih veščin, lahko pomaga upočasniti upad kognitivnih sposobnosti in zmanjšati izgubo spomina. Študije kažejo, da se lahko izboljšave pri spominu, razumevanju in hitrem obdelovanju informacij ohranijo tudi več let, kar pripomore k boljši vsakodnevni funkcionalnosti. Čeprav trening možganov ne zagotavlja preprečitve Alzheimerjeve bolezni ali drugih demenc, lahko pomaga odložiti pojav simptomov in skrajša obdobje upada. Različne dejavnosti, kot so učenje jezika, igranje družabnih iger, reševanje križank ali celo uporaba nasprotne roke za vsakdanje naloge, spodbujajo možgane in pomagajo graditi več povezav med živčnimi celicami.
Socialna vključenost
Socialna izolacija lahko poveča tveganje za demenco za približno 60 %, vendar raziskave niso povsem enotne, saj je težko ločiti, ali je izolacija vzrok ali posledica demence. Povezana je tudi z družbenim statusom, saj imajo poročeni ljudje več socialnih stikov kot samski ali vdovci, pri čemer so samski bolj dovzetni za demenco. Socialni stiki spodbujajo k boljšemu zdravju in krepijo spomin ter miselne sposobnosti. Socialna aktivnost, kot so učenje, družabne dejavnosti ali prostovoljstvo, lahko izboljša možgansko odpornost, zmanjša stres in spodbuja zdrave navade. Pogovori in ohranjanje stikov s pomembnimi ljudmi krepijo mentalne sposobnosti in pomagajo zmanjšati tveganje za demenco.
Mentalno zdravje
Povezava med depresijo in demenco je zapletena in še ni povsem jasna. Depresija je lahko del demence, saj se možganske spremembe pred njenimi simptomi lahko kažejo kot depresija. Ni znano, kako dolžina ali resnost depresije vplivata na tveganje za demenco. Raziskave so pokazale, da imajo ljudje z zdravljeno depresijo nižje tveganje za demenco kot tisti brez zdravljenja. Nekatera zdravila za depresijo lahko upočasnijo razvoj Alzheimerjeve bolezni, medtem ko druga lahko tveganje povečajo, vendar je težko ločiti vpliv bolezni od zdravljenja. Nekaj študij kaže, da kognitivno vedenjska terapija lahko zmanjša tveganje za demenco pri depresivnih osebah.