Osnovna človeška potreba je, da se lahko izrazimo in da nas drugi razumejo. Pa vendar nimajo vsi take možnosti. Primer tega so ljudje z demenco, ki imajo velikokrat okrnjeno komunikacijo z drugimi, saj imajo mogoče:

• Težave pri iskanju besed ali namesto besede, ki jo mislijo, rečejo sorodno besedo,
• Govorijo tekoče, vendar brez smisla,
• Težko izražajo čustva,
• Težje berejo in pišejo,
• Ignorirajo pogovore ali se neprimerno odzivajo,
• So razočarani nad seboj in ljudmi okoli sebe.

Ker demenca na vsakega posameznika vpliva različno je zelo pomembno, da komunicirate na način, ki je za posameznika primeren. Pozorno poslušajte in premislite, kaj boste povedali in kako. Ne pozabite, da smiselno lahko komunicirate tudi neverbalno, torej brez uporabljenih besed, le z mimiko obraza in telesa. V nadaljevanju pa vam bomo zato predstavili nekaj nasvetov in strategij, ki vam bodo pomagali pri pogovoru in povezovanju z osebo, ki ima demenco.

PRED SAMIM POGOVOROM

1. Pomembno je, da je osebi lagodno, udobno.

• Potrebno je, da ste tudi vi sami v dobrem vzdušju za komuniciranje. Najbolje bi bilo, da bi za komunikacijo izbrali bolj miren in tih prostor z dobro osvetljitvijo. V živahnem okolju se namreč oseba z demenco težje osredotoči na pogovor, zato je priporočljivo moteče elemente (kot so npr. radio in televizija) izključiti. Če je okoli vas veliko ljudi je priporočljivo, da se umaknete v drug prostor ali odidete na sprehod.
• Če ima oseba z demenco določen čas v dnevu, kjer jasneje komunicira, poskusite ta čas izkoristiti za morebitna vprašanja ali pogovor o vsem, kar potrebujete.
• Izkoristite dobre dneve in poščite načine, kako se prilagoditi težjim.
• Pred samim začetkom pogovora, se prepričajte, da so vse druge potrebe osebe izpolnjene (npr. da ni v bolečinah ali lačna).

2. Priprava na komunikacijo z osebo z demenco

• Razmislite sami pri sebi, kako bi se počutili, če bi imeli težave pri sporazumevanju, in kaj bi vam pomagalo.
• Načrtujte dovolj časa, ki ga boste preživeli z osebo. Če se vam mudi ali ste pod stresom, si prej vzemite nekaj časa, da se umirite.
• Razmislite o prejšnjih pogovorih z osebo in o tem, kaj vam je takrat pomagalo pri dobrem sporazumevanju.
• Preden začnete, pridobite popolno pozornost osebe.

3. Razmislite o temah za pogovor

• Razmislite o čem se boste pogovarjali. Priporočeno je, da imate vnaprej pripravljeno idejo ali specifično temo.
• Če niste prepričani, o čem bi se pogovarjali, si lahko pomagate z okoljem v katerem se nahajate – zanimivo je vse, kar sogovorec lahko vidi, sliši ali česar se lahko dotakne.

POSLUŠANJE

4. Poslušanje ljudi z demenco

• Pozorno poslušajte, kaj vam oseba govori. Lahko jo spodbujate verbalno in neverbalno (npr. z očesnim stikom in prikimavanjem). Temu se reče »aktivno poslušanje«, kar lahko izboljša komunikacijo.
• Bodite pozorni na govorico telesa sogovornika/ce, saj le-ta lahko veliko pove o njegovih/njenih čustvih. Izraz na obrazu in način, kako se drži vam lahko jasno pokaže kako se počuti, medtem ko komunicira.
• Če niste povsem razumeli, kaj je oseba povedala, jo prosite, naj to ponovi. Če vam še vedno ni jasno, preoblikujte njen odgovor in preverite, ali ste razumeli, kar je želela povedati.
• Če oseba z demenco težko najde pravo besedo ali konča stavek, jo prosite, naj to razloži na drugačen način. Poslušajte in iščite namige. Če ne najdejo besede za določen predmet, jih prosite naj ga namesto tega opišejo.

5. Osebo podpirajte pri izražanju

• Pustite ji dovolj časa za odgovor – morda bo potrebovala več časa, da obdela vse informacije in se nanj odzove.
• Poskusite osebe ne prekinjati, četudi ji želite pomagati najti besedo, saj lahko to prekine vzorec komunikacije.
• Če menimo, da nas oseba ni razumela, izrečene besede ponovimo. Če pa se še vedno ne odzove na našo sporočilo, potem jo poskusimo spodbuditi, da se vključi v pogovor na različne načine, npr. jo pogledamo v oči, se ji nasmehnemo, ji prikimamo...
• Poskusimo razumeti njeno vznemirjenost in anksioznost. Pomembno je, da poskrbimo, da se bo oseba počutila varno, in na ta način zmanjšamo možnost zapletov. S tem ko zmanjšamo anksioznost osebe z demenco, omogočamo lažjo komunikacijo.
• Če je oseba razburjena, ji dovolite, da izrazi svoja čustva. Dajte ji čas, ki ga potrebuje in ne avračajte njenih skrbi – včasih je najbolje samo poslušati in pokazati, da ste tam.

KAKO KOMUNICIRATI?

KAKO KOMUNICIRATI?

6. Načini komuniciranja

• Komunicirajte jasno in mirno. Hitro govorjenje o velikih stvareh hkrati osebo z demenco zmede.
• Uporabljajte kratke in preproste stavke – govorimo le o eni stvari hkrati. Pomembo je tudi, da pred nadaljevanjem počakamo na njen odziv.
• Pazite, da se z osebo ne pogovarjate kot bi se z otrokom – bodite potrpežjivi in spoštljivi.
• Osebo vključite v pogovore z drugimi. Pomembno je, da ne govorite tako, kot da osebe ni zraven. Vključevanje v pogovor jim pomaga ohraniti občutek identitete in cenjenosti. Prav tako pa pripomore k temu, da se oseba ne počuti izključeno ali izolirano.
• Da se oseba zaveda svoje vključenosti, stavek začnite tako, da jo pokličete po imenu (npr. Marija, bi šla danes...).
• Izogibajte se ostremu govoru ali povzdigovanju glasu.
• Ko bolezen napreduje postavljamo preprosta vprašanja, na katera je odgovor »da/ne«.

7. Kako voditi pogovore?

• Če vam oseba težko sledi, govorite nekoliko počasneje kot običajno.
• Med posameznimi stavki pustite čas, da oseba informacije predela in se odzoe.
• Poskusite ji dovoliti, da sama zaključi stavke, in ne sklepajte prehitro, da veste, kaj želi povedati.

8. Govorica telesa

• Stojte ali sedite tako, da vas bo oseba čim bolje videla in slišala – običajno je to pred njo in z dobro osvetljenim obrazom. Oseba z demenco pogosto težko razume, kaj ji govorimo, če smo obrnjeni vstarn ali govorimo iz drugega prostora.
• Do osebe pristopimo od spredaj, prijazno, vzbudimo zaupanje in pozornost (jo pogledamo, se jo dotaknemo).
• Poskusite zagotoviti, da je vaša telesna govorica odprta in sproščena.
• S prikimavanjem pokažite, da poslušate.
• Držite jih za roko, da pokažete toplino.
• Nasmehnite se.

POKAŽITE SPOŠTOVANJE IN RAZUMEVANJE

• Ne predvidevajte, kaj lahko razumejo in česar ne.
• Bodite zainterisirani in postavljajte vprašanja.
• Aktivno poslušajte, kaj govorijo. Odložite svoj telefon in poskušajte prezreti svoj seznam opravil oz. »to-do listo«.
• Potrdite njihovo mnenje tako, da sprejmete kar rečejo. Če na primer menijo, da se njihovi otroci vračajo iz šole, se odzovite na njihovo izjavo, brez da bi jim oporekali.